Piramidni sistemi so najhitreje rastoča svetovna industrija!

0
12044
piramidni sistem denarja

»Mislim, da rusi z našim denarjem že ležijo na tropski plaži s koktajlom v roki.«

V prejšnjem članku smo zapisali nekaj osnovnih stvari, ki se dotikajo mrežnega marketinga in goljufivih podjetij, ki od ljudi izvabljajo denar. Danes vam predstavljamo zapleteno shemo sistema, ki naj bi ga obvladovalo uspešno vlagateljsko podjetje. A najprej si postavimo sledeče vprašanje: »Kako to, da med 100 najboljšimi vlagateljskimi podjetji na svetu ne najdemo družb kot so Questra, Atlantic Global Asset Management (AGAM) in Questra Agam, glede na njihovo t.i. visoko uspešnost vlaganja?« Ali so jih pozabili vnesti v analizo ali pa je to samo lažen podatek za pridobivanje novih naivnežev, ki verjamejo, da lahko medtem, ko spijo zaslužijo na tisoče evrov. To se lahko zgodi samo vrhunskih športnikom, še posebej nogometašem Ronaldovega in Messijevega kova. Obstaja pa velika možnost, da boste vložili nekaj tisoč evrov in jih čez noč tudi izgubili. Podjetja kot sta prej omenjeni so osnovane kot piramidne sheme, piramidni sistemi in milo rečeno lažna podjetja, ki mlatijo prazno slamo. Preprosto je začeti z idejo in jo realizirati. Na svoj mlin potegneš še sosedovo vodo, ki ti verjame in z njim začneš posel stoletja. Morda bo njima uspelo ker sta začetnika in imata vse niti v svojih rokah. Tako kot sta ona dva zasnovala »podjetje« ga bosta tudi vodila in v sistem privabila čim več potencialnih strank, od katerih sta odvisna. Odvisna? Da, ker bosta služila na njihovih plečih medtem, ko se bodo tisti pri vrhu kitili s tujim perjem. Veliko ljudi, še posebej tisti z dna družbene lestvice in tisti, ki so bolj naravnani k pridobivanju lahkega denarja, se odloča, da svojo srečo poizkusi kot vlagatelj. Čeprav bo porabil svoj zadnji denar in tvegal vse, ga od tega dejanja ne more odvrniti nič. Če ne bo šlo drugače, bo najel kredit ali si izposodi denar. Kako ga bo vrnil ga niti najmanj ne zanima, saj trdno verjame v uspeh poslovanja. In kako je pravzaprav prišlo do goljufanja naivnega naroda, izkoriščanja svetovne finančne krize in izigravanja legalnega sistema? Delež izgub v teh podjetjih je višji od 97 % in vodilni to pripisujejo premajhnemu vlaganju ali upadu zainteresiranosti ob prvem manjšem neuspehu. Najprej je ljudem obljubljena nagrada v višini 120 % na dan, da s tem pritegnejo kar se da največ novih partnerjev. Ko se naložbe zmanjšajo ali popolnoma upadejo se računi zaprejo, izplačil ni in vlagatelji ostanejo brez vsega. Nekateri gredo celo tako daleč, da zaprejo propadla podjetja in prenesejo račune na drugo podjetje, kjer pod pretvezo »zaradi boljših pogojev za partnerje« že kujejo nove načrte kako pobrati še več denarja. Točno to so naredili pri podjetju Questra Agam, ki je sestavljena iz dve podjetij, ki vlagajo v borzo.

Partnerji plačujejo določen znesek in domnevno vlagajo v nekakšne zaloge iz katerih naj bi kasneje dobili denar. Glede na vloženo vsoto ta podjetja svojim partnerjem tedensko izplačujejo 4-7 % dobiček na vložen denar. Sliši se lepo, dokler že pri prvem izplačilu ne ugotovijo, da za izplačilo zaračunavajo 30 % provizije tedenskega dobička. Torej pridobili ste 7 % dobička, plačali pa 30 % provizije. Novi investitorji prinašajo denar s katerim se polnijo zaloge za izplačevanje dobička in ko teh zmanjka se plačilni promet ustavi. »Družba nas je oropala, na žalost ne dobimo več denarja, nič več naložb« se je glasil stavek na Facebook profilu podjetja Questra World. Kje in kaj je šlo narobe? Podjetje je odšlo na naplačani dopust, saj naj bi vse vodilne finančne borze (Kitajska, Amerika, Japonska, Evropa) začasno prekinile vnos in proizvodnjo bitcoinov po vsem svetu. V resnici pa se je podjetje preimenovalo in še naprej goljufa ljudi po vsem svetu. Tudi AGAM se je reorganiziral in preimenoval v Five Winds Asset Management. V novo podjetje so se prenesle tudi vse transakcije, ki so bile prej last AGAMa. Na nekaterih portalih so se pojavila zanimiva vprašanja vlagateljev »zakaj ne morejo dobiti uradnih informacij, kaj se dogaja s sistemom in kaj je z izplačili?« V odgovorih tistih višje na lestvici je bilo zapisano, da se ustanavlja novo podjetje, kamor bodo prenesli račune in tako spet prišli do svojega denarja. Zanimivo je bilo tudi razmišljanje vlagatelja, ki mu je v tem času že postalo jasno kako stvari stojijo in zapisal »mislim, da ruski scammerji z našim denarjem že ležijo na tropski plaži s koktajlom v roki«. Morda se niti ni motil! Veliko je bilo govora o tem, da naj bi ruski scammerji kupili evropski centralni denarni sklad in upravljali z njim. Na koncu se je izkazalo še, da se podjetje še četrtič reorganizira in spreminja sedež – tokrat se seli v Švico, kjer naj bi zaobšli evropski »goljufivi« finančni sistem. Tam naj bi bile vse finančne transakcije in osebni podatki vlagateljev skriti, kar daje še dodatno težo temu, da v sistemu nekaj smrdi.

piramidni sistem

In kako deluje ta ne-piramidni sistem, za katerega se na koncu izkaže nasprotno?

Vedno obstaja nekdo, ki je prvi in zažene posel. Če katerikoli iz prve ravni zaposli oz. privede novega člana se ta uvrsti na drugo raven. Enako je z vlagatelji na drugi ravni, ki je z vsakim novim vlagateljem na boljšem. Provizija na vložena sredstva vlagateljev so plačilo tistim na višji ravni. Laično povedano, tisti na višji ravni živijo na račun tistih, ki so uvrščeni pod njimi. Teoretično se na ta način ustvarja nešteto ravni z vedno več člani. Vedno več vplačil prinaša vedno večje in pomnožene provizije. Na koncu je shema že tako razvejana, da tisti v vrhu piramide lahko živijo le še od provizij tistih na nižjih ravneh.

Podjetje za novinca zasluži 5 %, za bronastega zastopnika 7 %, za bronastega direktorja 13 %, za platinasto vodstvo in direktorja pa kar 15 %. Ti odstotki so kodirani bonusi, kjer je izplačanih 15 % na vsakem investicijskem področju podjetja in nato se išče nove stroške za plačilo. To pomeni, da če ste na primer bronasti zastopnik in zaposlite novega vlagatelja, ki vplača 100.000 € in je vaša stopnja provizije 7 % vam v tem primeru pripada 7.000 €. Ostane vam 8 % od vseh 15 %, ki jih he treba plačati tistim na višji ravni od vas. Stopnja napotitve bronastega direktorja je 13 % in ker vam je 7 % že izplačanih prejmete razliko, ki znaša 6 %. Od skupaj 15 % je sedaj potrebno plačati še 2 %. Če najdete nekoga, ki vplača znesek za pridobitev platinastega direktorja sistem plača preostala 2 % in iskanje se ustavi. Najvišji na lestvici prejmejo celotnih 15 % za vse vložene zneske zaposlenih vlagateljev nižjih ravni. Sistema v celoti verjetno ne razume ¾ sodelujočih (sploh tisti na dnu piramide), verjamemo pa, da ga razumejo tisti, ki so si ga izmislili in s tem na veliko služijo.

Tu se stvar ne zaključi ampak še poglobi. Družbe (navadno v stečaju), ki se želijo pridružiti Questra World lahko zaprosijo na brezobrestno posojilo in ga morajo vezati na nepremičnine ali vozila. 25 % cene nepremičnine ali vozila mora plačati pridružena družba, ostalih 75 % pa v obdobju pet ali deset let odplača Questra World. Povračila se vzamejo iz provizij Affiliate Questra World (vzporedno podjetje Questra World) s sedežem v Španiji medtem, ko ima Questra World sedež v Rusiji in posluje preko AGAMa s sedežem v Afriki. Sliši se vse prej kot zakonito, čeprav Questra World trdi, da sodeluje le kot oglaševalski posrednik za spodbujanje AGAMa. Poslovanje podjetij je pritegnilo poljske finančne nadzornike, ki so izdali javna opozorila o sumljivem poslovanju. Očitano jim je bilo, da kršijo Zakon o bančništvu in Zakon o investicijskih skladih, kar so kasneje ugotovili še v Nemčiji, Avstriji in drugih evropskih državah. Maja 2017 se je na spletu pojavilo obvestilo »nadvse uspešnih« vlagateljev, da Questra World ne plačuje več. Kritike so prihajale iz Nemčije, Kazahstana, Poljske, Ukrajine in celo Rusije (od tam naj bi segale lovke prevarantskega podjetja). Čeprav naj bi šlo za špansko podjetje nas čudi zakaj so vsi videi na Youtube kanalih, kjer promovirajo pridružitev v ruskem jeziku?

Vsa ta podjetja preživijo po zaslugi naivnih ljudi, ki verjamejo, da lahko z malo vloženega denarja zaslužijo veliko. Kljub temu, da vlaganja padajo se nekateri podajo na pot rešitelja in z še večjim vplačilom poglobijo svojo finančno izgubo. Večje vlaganje je le dobra zanka v katero se ujamejo le najbolj neumni. Ko podjetje pade na najnižjo točko, prenesejo posel na drugo podjetje ali ustanovijo podobnega ter tako (skoraj nemoteno) poslujejo naprej.

Druga plat te zgodbe pa so ljudje, ki slepo verjamejo. Naj izpostavimo zgodbo propadlega vlagatelja, ki jo je sam objavil na družbenem omrežju.

Nek moški je zastavil svojo hišo, da bi vložil v podjetje. Vse okoli sebe je prepričeval, da to podjetje posluje zakonito in da so vse njihove dejavnosti poštene. Prepričali so ga v to, da je bančni sistem pokvarjen in da brez kančka tveganja ne moremo doseči nič. Poslušal je mnenja že vpletenih v posel, ki sta mlatila prazno slamo in ga prepričala, da imata zaradi vlaganj v  sistem že več kot milijon dolarjev ter da to sploh še ni vse. Počasi je vlagal in na začetku sicer dobil nek minimalni dobiček, a ker požrešnost ne pozna meja je svoja vlaganja le še stopnjeval. Shema se je čez noč podrla in denar je izginil neznano kam. Moški je izgubil vse svoje premoženje, družino in ponos. Kaj se je z njim zgodilo ne vemo, je pa zgodba dovolj zgovorna, da ni pametno poslušati vsakega norca.

Na raznih družbenih omrežjih dnevno zasledimo pozive za pridružitev k takemu sistemu. Gesla se glasijo »z malo dela do veliko denarja« ali pa »sej danes, žanji že konec tedna«. Odziv v komentarjih pod objavo je bil ogromen. Ljudje dejansko verjamejo, da se lahko na lahek način doseže prav vse, četudi se zdi skoraj nemogoče. Da dobimo nekaj denarja ga moramo tudi vložiti in večji kot je naš vložen več provizije bomo dobili. Posledično plačujemo več provizije, ki jo dobijo tisti, ki so višje na lestvici. Če uporabimo logiko vidimo, da nižje kot smo, manj imamo od tega in dlje kot je sistem »na trgu« manj možnosti imamo, da bi to še dolgo trajalo. V večini takšna podjetja zdržijo nekaj mesecev, se zaprejo in ustanovijo nova z istim namenom ter ciljem. Torej če nismo zraven pri sami realizaciji ideje bomo imeli bolj prazne žepe, če se pridružimo kasneje. Zanima nas kaj v Sloveniji počne policija, da ne preganja ljudi, ki na družbenih omrežjih vabijo nove člane, da se pridružijo goljufivim sistemom? Zakaj tega ni mogoče preprečiti in ustrezno sankcionirati, če se v osnovi ve, za kaj gre? Več kot očitno v Sloveniji še vedno prevladuje ideja, da je boljše zdraviti posledice kot iskati vzrok zanje!

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here