Zakaj nisem seksala že štiri leta?

0
29126
zakaj nisem seksala že štiri leta?

Še ena moja iskrena izpoved. Kar nekaj od vas sedaj verjetno misli, da  lažem, spet drugi razmišljate o tem zakaj, zakaj za vraga ni seksala že štiri leta? Za vas imam vprašanje, kaj vam pomeni seks? Združitev z ljubljeno osebo, sprostitev po napornem dnevu, način, da umirite svoje misli? Preprosto sexate zato, ker tudi drugi to počnejo?

V preteklosti je seks za mene predstavljal neke vrste pripomoček za uravnavanje mojih negativnih čustev. Zaradi spolne zlorabe v otroštvu je bil to način s katerim sem pomirila svojo napeto in nemirno telo… ker nisem bila v stiku z svojimi negativnimi čustvi, kot so strah, sram, gnus, občutek krivde sem preprosto dovolila, da se telesna zloraba nadaljuje. Zaradi občutka krivde tudi nisem bila sposobna postaviti meje in reči NE. In samo med seksom sem, verjeli ali ne, čutila, da sem vredna, zaželjena, sprejeta pa čeprav samo nekaj minut ali ur.

Ko sem prišla v stik z svojimi čustvi in  telesom, ko sem se naučila imeti rada in sprejemat sama sebe in svoje telo sem se zavestno odločila, da postavim mejo. Takrat sem imela razmerje z moškim v katerega sem bila sicer, še vedno zaljubljena ampak je na žalost bil zmožen biti globoko intimen zgolj preko seksa. Po njem za mene osebno ni imel časa, velikokrat je poniknil tudi za nekaj mesecev. Kar dolgo časa sem vztrajala v takšen odnosu in ko sem ga nekega dne poklicala in ponovno ni imel časa, sem se vprašala zakaj? Zakaj vztrajaš pri tem? Si res zaslužiš takšno ravnanja od moškega, ki te naj bi imel rad? In moje odgovor je bil NE. Zaslužim si veliko več. In tisti trenutek sem se odločila, da se bo naslednji moški, ki mi bo všeč, moral kar precej potrudit, da vstopim z njim v intimen odnos. In ne, nisem nedostopna, niti nisem zgradila zida okrog svojega srca. Je pa res, da se imam sedaj rada, se sprejemam, se spoštujem in nisem pripravljena iti v posteljo z nekom, ki ga poznam en teden ali celo dan ali dva.

Drage dame, sedaj je postalo samoumevno, da se sexa že na prvem zmenku. Kaj bi čakali, je treba takoj sprobati, če njegova mašina dela…ampak zame osebno je veliko bolj kot seks, pomemben odnos, ki ga nekdo goji do mene. Vprašajte se; Je oseba s katero ste spoštljiva, upošteva vaše želje, je ljubeča, vas podpira, ko delate stvari, ki vas veselijo, verjame v vas in vaše sanje? Če tega namreč niste deležne potem je čas, da razmislite o tem, če si še želite vztrajat v takšnem razmerju. In, če je odgovor ne, pojdite svojo pot. Ja, najprej bo bolelo ampak ravno preko te bolečine se boste ponovno povezale same z sabo. Dajte si čas, da začutite svojo ženstvenost, dajte si priložnost, da same sebi dokažete, da zmorete delovati tudi brez moškega. Naj bo vaš partner vaša luč in ne beraška palica.

Jaz osebno se čudovito počutim in sem ponosna sama nase, da sem zmožna tako globoko začutit svoje telo in ljubezen do sebe. Ker sem se naučila sama sebe spoštovat in cenit sedaj brez težav začutim, ko kakšen moški prestopi mojo mejo in njegovi nameni niso spoštljivi. Naj vaš samski stan ne bo prekletstvo temveč blagoslov. Izkoristite ga, da počnete stvari, ki vas veselijo, izkoristite ga za osebno rast. Bolj ko boste ve zadovoljne z svojim življenjem, bolj ko se boste imele rade večja je verjetnost, da privabite partnerja, ki bo vaše ogledalo.

In drage mamice, očetje, ne pozabite, da ste vi vzgled vašim otrokom. Ne glede na to ali imate hčerko ali imate sina, odnos, ki ga imate z svojim možem, partnerjem, ljubimcem vpliva na njihovo kasnejše dojemanje odnosov. Če hčerka odrašča v odnosu, ki je bil nasilen je velika verjetnost, da bo kasneje tudi sama dovolila nasilje. Če sin celotno svojo odraščanje spremlja svojega očeta, kako svojo jezo sprošča z udarci je velika verjetnost, da bo kasneje to način preko katerega bo tudi sam sproščal jezo in nakopičena čustva.

Dragi starši, premalo se zavedamo, da so možgani naših otrok kot spužve, vse posrkajo. Naši otroci nas potrebujejo, potrebujejo našo ljubezen, spoštljivost, občutek pripadnosti. Boli me, ko preberem, da se v današnjem času, nedolžnost izgublja že pri 12 letih ali pa še prej. Dolžnost starša je, da svojega otroka nauči ljubit sebe in svoje telo. Kar pa je seveda nemogoče, če starš ni sposoben ljubiti sebe in svojega telesa. Zato sama tako poudarjam pomembnost osebne rasti. Od nas je odvisno v katero smer bodo šla naša življenja…od nas je odvisna kvaliteta našega bivanja tukaj na zemlji in ne od politikov. Politiki so samo naše ogledalo. Ne pozabite, da jih sami volimo. In če želimo spremeniti svet, moramo začet pri sebi – stavek, ki sem ga sama slišala že tolikokrat in verjetno tudi vi. Ampak koliko se pa nas dejansko dotakne ta stavek? Kaj ste vi danes naredili, za lepši svet?

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here