Prišlo je poletje, z njim pa razne aktivnosti na prostem. Na žalost nam insekti tudi letos ne bodo dali miru. Eden izmed ne tako nadležnih, pa zato bolj nevarnih, je klop. Prinaša različne bolezni, ki so lahko tudi zelo trdovratne. Zato se je pred vsakim odhodom v naravo pametno zaščititi. Proti nekaterim boleznim se lahko preventivno cepimo, proti ostalim pa uporabimo repelente in upamo, da bodo delovali. Zaenkrat obstaja le cepljenje proti klopnemu meningitisu.
Zaščita pred klopi
Najboljša zaščita pred klopi je izogibanje mest, kjer se pojavljajo, ker pa to ni vedno mogoče, se zaščitimo z drugimi sredstvi. Najbolj bomo klope odgnali če se pošpricamo z repelenti. Zelo jim smrdi mešanica eteričnih olj z vonjem po citrusih. Pred uporabo preberite navodila kje lahko repelent nanašate, samo po obleki ali tudi po koži. Otrokom naj repelent nanašajo odrasle osebe in se izogibaju nanosu na roke. Za otroke je še posebej priporočeno cepljenje proti klopnemu meningitisu.
Lahko se zaščitimo tudi z obleko. Nadenemo si svetla oblačila z dolgimi rokavi, da pokrijemo precejšen del kože. Tudi oblačila pošpricamo z repelentom in sicer na mestih, kjer se klopi najraje prisesajo.
Kljub zaščiti se po prihodu iz narave temeljito pregledamo. Stuširamo celo telo in umijemo glavo, morebitne prisesane klope pa varno odstranimo. Pri pregledovanju otrok smo še posebej temeljiti.
V Sloveniji sta najpogostejši bolezni s katero nas lahko okuži klop, lymska borelioza in klopni meningoencefalitis – KME. Boreliozo zdravimo z antibiotiki, medtem ko za KME obstaja cepivo.
Cepljenje
V sloveniji je cepljenje proti klopnemu meningitisu od leta 1986 obvezno za ljudi, ki so zaradi poklica izpostavljeni okužbi. Od leta 1991 pa se priporoča vsem, ki potujejo na območja, kjer je izpostavljenost okužbi visoka.
Za boljšo učinkovitost se cepi s tremi odmerki. Prva dva se priporoča že v zimskem času in sicer v razmaku enega meseca. Po enem letu se cepi s tretjim odmerkom, prvi poživitveni odmerek se aplicira po treh letih, nato pa se na vsake 3-5 let zaščita obnavlja. Če je zaradi določenih okoliščin potrebna hitra zaščita, se lahko uporabi pospešena shema cepljenja. Kar pomeni, da lahko drugi odmerek dobite že po dveh tednih, tretjega pa po petih mesecih. Zaščita se vzpostavi že po dveh tednih po drugem odmerku.
Cepljenje proti klopnemu meningitisu se priporoča vsem, ki živijo ali se gibljejo na območjih, kjer je veliko klopov in je tako možnost za okužbo večja. Brezplačno se lahko cepijo odrasli starejši od 50 let in otroci mlajši od treh let. Cepljenje proti klopnemu meningitisu se izvaja pri izbranem zdravniku. Ostali pa se lahko samoplačniško cepijo pri zdravniku ali na izpostavi NIJZ.
V Sloveniji se za cepljenje proti klopnemu meningitisu uporabljata dva registrirana cepiva. Oba vsebujeta inaktivirane viruse, s tem pa tudi prinašata stranske učinke, ki pa so v večini blagi in prehodni. Najpogostejši neželeni učinki so rahla oteklina na mestu vboda, povišana telesna temperatura, utrujenost in glavobol. Redko, a lahko se pokažejo tudi resnejši stranski učinki, kot so slabost, zaspanost, bolečine v sklepih in v najhujšem primeru alergijska reakcija na sestavine cepiva. V tem primeru je nujna takojšnja pomoč zdravniške ekipe in nadaljnjo spremljanje.
Cepljenje proti klopnemu meningitisu je varno. Vseeno pa se določenim osebam odsvetuje, oziroma zahteva posvet z izbranim zdravnikom. Cepivo je neprimerno za ljudi z avtoimunsko boleznijo ( revmatoidni artritis, multipla skleroza ), za ljudi, ki imajo oslabljen imunski sistem, za rakave bolnike, bolnike s hudo možgansko okvaro. Cepljenje proti klopnemu meningitisu se odsvetuje tudi ljudem z epilepsijo ali drugo nevrološko boleznijo. Če ste noseči ali sumite na nosečnost, se pred cepljenjem posvetujte z izbranim zdravnikom, ker varnost za uporabo pri nosečnicah ni bila potrjena s kliničnimi raziskavami.
Cepljenje proti klopnemu meningitisu je zelo učinkovito, saj je učinkovitost kar 95 %.
