Demenca je bolezen možganov, sindrom, do katerega pride zaradi propadanja celic, ki se ne preneha. Kronično propadanje celic ni ozdravljivo. Več informacij o demenci lahko pridobite na povezavi.
Demenca je sindrom, pri katerem se človeku poslabša spomin in zmanjšajo kognitivne sposobnosti, kot so orientacija, razumevanje, učne in računske sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja in presoja. Bolnikovim najbližjim je najbolj zaznaven simptom motnja spomina. Zaradi zmanjšanja kognitivnih sposobnosti se posamezniki s tem sindromom teže vključujejo v družbo in postajajo vse bolj odvisni od svojih najbližjih, da zanje poskrbijo.
Prvi simptomi demence
Demenca se kaže skozi mnogo različnih znakov, nekateri izmed njih so:
– Izguba kratkotrajnega spomina – posamezniki v pogovoru večkrat povedo eno in isto stvar, pozabljajo kaj so se namenili početi, ali večkrat znova preberejo isti članek v časopisu.
– Splošna zmedenost – posamezniki ne prepoznajo, kje se trenutno nahajajo, se ne spomnijo, kateri mesec ali leto trenutno teče, ne vedo, kdaj so naročeni pri zdravniku, ali, da ga morajo sploh obiskati, ne prepoznajo osebe, s katero se pogovarjajo ipd.
– Izgubljanje predmetov – posamezniki se ne spomnijo kam so kakšen predmet odložili ali pospravili in predmete odlagajo na nesmiselna mesta. Pogosto se dogaja, da si bolniki tega vedenja ne priznajo ter svojce obtožujejo kraje.
Različne oblike bolezni
Poznamo 4 različne oblike demence:
– Alzheimerjeva bolezen – prizadene 60% obolelih
– Bolezen z Lewyjevimi telesci – prizadene 17% obolelih
– Vaskularna demenca – prizadene 17% obolelih
– Frontotemporalna demenca – prizadene 6% obolelih
Za Alzheimerjevo obliko bolezni je značilen predvsem primanjkljaj v miselnih sposobnostih, pri obliki z Lewyjemi telesci pa gre za upad miselnih sposobnosti skupaj s tresenjem telesa. Obliki sta si med seboj zelo podobni in se zaradi tega med njima težko razlikuje. Obe obliki demence imata veliko podobnosti tudi s Parkinsonovo boleznijo. Vaskularna ali žilna oblika sindroma se pojavlja zlasti po več zaporednih možganskih kapeh, lahko pa jo povzroči tudi hormonsko neravnovesje ali tumorji. Zanjo je značilen predvsem upad kognitivnih sposobnosti. Frontotemporalna demenca lahko prizadene tudi mlajšo populacijo. Zanjo je značilno, da posameznik popolnoma spremeni svojo osebnost in se prične vesti neprimerno. Za to obliko zguba kratkoročnega spomina ni značilna.
Bolje preventiva, kot kurativa
Trenutno z demenco živi 55 milijonov ljudi po vsem svetu, vsako leto pa v svetovnem merilu odkrijemo okrog 10 milijonov novih primerov. Bolezen je tako pogosta zaradi splošnega staranja družbe skoraj po vsem svetu. Večje tveganje za nastanek bolezni je zaznano pri posameznikih z diabetesom, visokim holesterolom, povišanim krvnim tlakom ali depresijo. Verjetnost, da posameznik zboli za demenco se poveča tudi s splošno nezdravim življenjskim slogom. Tveganje za nastanek demence lahko zmanjšamo z miselnimi aktivnostmi, kot so reševanje križank, reševanje ugank, sudokuja, učenje novih veščin, kot je uporaba računalnika, ali branje knjig. K zmanjšanju tveganja pripomore tudi pogosta fizična aktivnost in zdrava prehrana.
Zdravila za zdravljenje demence ali za upočasnjeno napredovanje bolezni žal še ni, obstajajo pa zdravila, ki pomagajo pri lajšanju nekaterih simptomov. Poleg zdravil je pomembno tudi, da ima bolnik podporo svojcev, ki naj mu vlivajo moč za boj z boleznijo. Bolniku lahko pomagamo tudi z obujanjem spominov na njegovo življenje v preteklosti, če se ga še spominja.
Bodimo sočutni
Demenca je težka bolezen za obolelega, saj negativno vpliva na njegovo mentalno zdravje. Nesposobnost opravljanja osnovnih vsakodnevnih opravil lahko privede do depresije. Svojci morajo bolnike ob bolezni spodbujati in bodriti. Bolje je, da se nanje zaradi omejenosti pri takih sposobnostih ne jezijo. Jamie Calandirello je zapisal: Demenca skriva osebo za boleznijo, a zavedajmo se, da se boleznijo še vedno skriva oseba, ki kot vsaka druga potrebuje ljubezen in pozornost.
