Karies pri otroku je (še vedno) prevladujoča otroška bolezen, ki se (žal) ne jemlje dovolj resno, predstavlja pa kronično bolezen, ki je pri otrocih 5 krat pogostejša kot astma in 7 krat pogostejša kot povišana telesna temperatura. Termin »otroški karies« je definiran kot prisotnost vsaj enega gnijočega, izpadlega ali z zalivko pozdravljenega mlečnega zoba in je multifaktorskega izvora. Kaj je tisto, ki najbolj botruje, da nastane karies pri otroku oziroma, kdo je odgovoren za še vedno visok procent bolezni, ki se sicer z lahkoto prepreči?
Karies pri otroku nastane kot posledica zgodnje prenosljive okužbe z bakterijama Streptococcus mutans in Lactobacillus. Preden se otrok rodi se nahaja v sterilnem okolju maternice, kjer še ne potrebuje lastnega imunskega sistema in lastnih obrambnih celic, s svojo prvo »okužbo« se sreča, ko potuje skozi porodni kanal, kjer se »okuži« z vaginalno bakterijsko floro matere in to sproži razvoj imunosti. Otroci, ki se rodijo s carskim rezom, pridejo na svet na elegantnejši način in ta vrsta poroda je načeloma za mamo in otroka veliko manj utrujajoča, vendar otroci takrat ne doživijo tistega pristnega primarnega stika z materinimi bakterijami in so tako dovzetnejši za poznejše okužbe, še zlasti za nastanek kariesa. Mama je tista, ki otroku, v vsakem primeru, prenese velik delež svoje bakterijske flore in če ima mama v ustih porast kariogenih bakterij, bo ta, v prvi vrsti, kriva za karies pri otroku. Prvi mlečni zobje izrastejo približno pri starosti 6 mesecev, kar nekako sovpada z vključevanjem dodatkov k otrokovi prehrani, ki jo je prej načeloma sestavljalo izključno materino mleko. Takrat se po navadi začne tudi pogosteje posegati po otroških stekleničkah in dudah, če se le te niso uporabljale že od samega rojstva. Sama uporaba stekleničk, dud in ostalih pripomočkov ni sporna, saj nobena izmed teh zadev sama po sebi ne povzroča kariesa, problematično je okolje, v katerem se uporabljajo. Če je v otrokovih ustih prisotnih dovolj patogenih bakterij, zadostna količina substrata – hrane za ta mikroskopsko majhna bitja in je takšno stanje v ustih prisotno dovolj časa, je karies pri otroku neizogiben pojav. Kariogene bakterije se prehranjujejo z enostavnimi ogljikovimi hidrati in najraje imajo takšno hrano (bel kruh, sladkane pijače), ki se že v ustih, s pomočjo sline, razgradi do enostavnih sladkorjev, katere predelajo v kislino, ki napade sklenino. Sklenina se namreč zmehča ob vsakem vnosu hrane v ustno votlino, saj se takrat pH sline vedno zniža, ker se ustvari ugodno okolje za začetek presnove, vendar se po določenem času (cca 30-45 min) pH ponovno zviša in tudi sklenina ni več tako dovzetna za poškodbe, če pa je v ustih ves čas dovolj hranil za bakterije, ki ustvarjajo kontinuirano kislo okolje, je sklenina veš čas izpostavljena procesu mehčanja in to je poglavitni razlog za karies pri otroku. Za nastanek kariesa na mlečnih zobeh sta potrebna pičla dva tedna. Začetna gniloba se na zobu pokaže kot nastanek bele lise, ki se kasneje zabarva, čez kak mesec pa že nastane konkretna luknja. Ustni votlini malčkov je še vedno posvečeno premalo pozornosti, saj so ljudje nekako prepričani, da je karies normalen razvojni pojav pri otroku, ki se mu ni možno izogniti, a je to zelo daleč od resnice. Karies pri otroku je vsekakor možno preprečiti z ustrezno prehrano, pravilno nego otrokove ustne votline in rednimi obiski pri zobozdravniku, ki s posebnimi preventivnimi ukrepi (zalitje mlečnih kočnikov in zaščitnim fluorovim premazom) dodatno zaščiti zobe. Če otroka ne navajamo na sladkane pijače in mu za žejo od samega začetka nudimo vodo, bo načeloma samo vodo tudi sam izbiral. S tem otroku, dragi starši, zagotovo ne delate škode in ga ne boste prikrajšali za nič dobrega, kvečjemu mu boste prihranili gnile zobe, bolečine in strah pred zobozdravnikom, ki je, če so zobje intaktni, popolnoma odveč. Prav tako mu boste storili veliko uslugo, če mu boste namesto lizik, bombonov in podobnih »dobrot« raje namenili svojo pozornost, ki jo otroci dolgoročno veliko bolj cenijo in potrebujejo za pravilen razvoj. Pogosto se starši sprašujete, kdaj je pravi čas, da otroku začnete umivati zobe, kakšno ščetko uporabiti, ali umivati s pasto ali brez, kdaj prvič k zobozdravniku in ste z vsem tem tako obremenjeni, da pogosto pozabite preprosto samo umivati zobe. Pravi čas je takoj, ko izraste prvi zob, pred tem otroku umivajte ustno votlino z, v vodo namočeno, mehko gazo, pravilna ščetka je takšna, ki je mehka, da ne poškoduje dlesni, a je še vedno dovolj gosta, da zobe učinkovito očisti in dovolj majhna za otroška usta, zobna pasta sploh ni potrebna, če pa se že odločite, da jo boste uporabljali, izberite takšno, ki vsebuje fluor, saj dokazano deluje proti kariesu, k zobozdravniku pa pojdite med 2. in 3. letom, tudi če za to ni posebne indikacije.
Zavedajmo se, da je odgovornost za karies pri otroku izključno in popolnoma na nas starših in da je otroško ustno zdravje enako ali še pomembnejše kot so druge otroške bolezni, saj na nastanek večine izmed teh ne moremo vplivati, na karies pri otroku pa lahko in tudi moramo, ker je dolžnost staršev, da otroka varujemo. Verjemite, da je veliko lažje otroku v osnovi omejiti prekomerno uživanje sladkarij in ga navaditi na umivanje zob kot otečenemu dvoletniku razložiti, zakaj ga boli zob, da se mu pod zobkom nabira gnoj in da mora k zobozdravniku, ki mu bo po tem bolečem zobku še dodatno vrtal. Vsekakor sta nakup ustreznih pripomočkov in čas, ki ga namenimo ustrezni ustni higieni našega otroka dolgoročno izredno dobičkonosna naložba, vredna veliko več kot popolna pričeska in najdražja oblačila s katerimi se tako radi ponašamo. Sicer je zunanji videz najbolj vpadljiv in najlažje opazen, a vendar menim, da je zdrav otroški nasmeh vreden veliko več, saj ga ni možno kupiti, vsekakor pa ga je z doslednostjo in trudom mogoče doseči.
