Nevrolog se ukvarja z živčnim sistemom, ki je za človeka ključnega pomena za življenje. Usposobljen nevrolog lahko postavi diagnozo za bolezni živčevja in jih tudi ustrezno zdravi. Najbolj pogoste bolezni živčnega sistema pa so možganska kap, hudi glavoboli, bolečine zaradi težav s hrbtenico, Parkinsonova bolezen, Multipla skleroza, različne vrste epilepsij, tudi motnje spomina, okvare živcev in pa bolezni mišic. Vse to je povezano z osrednjim živčevjem, ki ne deluje dobro, kar je treba takoj zdraviti. K nevrologu vas napoti vaš osebni zdravnik, ali pa greste lahko tudi sami na samoplačniški pregled v izbrano ambulanto, ki ji zaupate.
Kako vas nevrolog pregleda?
Nevrolog je specialist, ki se bo posvetil temu, da vas temeljito pregleda, kako vam deluje živčni sistem in če so kje okvare ter kakšne. Najprej se bo z vami temeljito pogovoril. Vprašal vas bo vse glede vaših težav in tudi, če je še kdo v družini ali od sorodnikov imel podobne težave.
Nato vas bo klinično pregledal in sicer se bo osredotočil na vaše vedenje, kako govorite, kakšno imate orientacijo, spomin, kakšna sta vaša mišična moč okončin in senzibiliteta, preveril bo vašo koordinacijo, sposobnost izvajanja veščih gibov, ravnotežje, kako hodite in še kaj se najde, kar mora pregledati. Dober nevrolog vas bo res temeljito obravnaval, da ne bo izpustil nobene podrobnosti, ki bi mu dala informacijo, kaj točno je z vami narobe.
Tako bosta anamneza in natančen klinični pregled pokazala, za katero bolezen gre. Nato bo vključil diagnostične preiskave. Te preiskave vsebujejo računalniško tomografijo imenovano CT, magnetno resonanco označeno s kratico MR, ultrazvočno preiskavo vratnega ožilja, ki se imenuje Dopller sonografija, elektromiografijo (EMG), elektroencefalografijo (EEG), testiral bo funkcij vašega avtonomnega živčevja in nenazadnje bo opravil še preiskavo krvi.
Če pa ste že kdaj prej opravili določene preiskave v zvezi z živčevjem, bo nevrolog pregledal to dokumentacijo in jo vključil v preiskavo. Na podlagi vsega naštetega bo odredil ustrezno zdravljenje. Prej, ko se to zgodi, večje so možnosti za ozdravitev in izboljšanje kakovosti vašega življenja ali življenja vaših bližnjih.
Katere preiskave se najbolj priporočajo?
Izkušen nevrolog v zasebnem nevrološkem centru vas bo verjetno napotil na dve pomembni nevrološki preiskavi in sicer na preiskavo vratnih arterij ter na elektromiografijo (EMG). EMG preiskava pokaže na različne okvare in poškodbe perifernega živčevja. Zdravnik jo bo opravil, če imate bolečine in mravljince v zgornjih ali spodnjih okončinah.
Velikokrat se EMG preiskava naredi tudi, če imate bolečine v križu, ki se nadaljujejo v nogo. Okvare živčnih korenin (radikulopatija) velikokrat nastanejo zaradi ortopedskih bolezni, kot so hernija medvretenčna diska ali utesnitev hrbteničnega kanala. Nevrolog bo ocenil, do katere mere je živčna korenina okvarjena, ki se je zgodila zaradi zdrsa medvretenčnega diska.
Pregled vratnega ožilja z ultrazvokom pa je enostavna, neinvazivna in neboleča ter zelo zanesljiva metoda, ki nevrologu pomaga odkriti zgodnje in napredovale aterosklerotične spremembe na stenah vratnih arterij. Nevrolog bo hkrati meril tudi hitrosti pretoka krvi v žilah. Posvetil se bo tudi temu da odkrije, če imate srčno aritmijo.
Če imate napredovale zožitve karotidnih arterij, katere dejansko motijo prekrvavitev možganov, je to jasen znak, da lahko nastane možganska kap, ki je lahko usodna ali pa zaznamuje vaše življenje za vedno. Če zdravnik še pravočasno ugotovi, da imate aterosklerotične zapore na vratnem ožilju, potem lahko s preventivnimi ukrepi in s pomočjo zdravil prepreči napredovanje te bolezni. Tako bo zmanjšal možnost, da bi doživeli možgansko kap. Ta pa je tretji najpogostejši razlog za smrt in in pa najpogostejši vzrok za to, da postanete dolgotrajno invalidni.
Pregledi niso boleči in so temeljiti, če se opravijo pravočasno, boste imeli veliko več možnosti za nadaljnje zdravo in kakovostno življenje. Pravijo, da je bolje bolezni preprečiti, kot jih potem zdraviti. Če imate določene težave, je dobro, da se čim prej naročite in vas pregledajo samoplačniško, tudi, če vaš zdravnik pravi, da je vse v redu. Vi sami veste, če je kaj narobe in ste odgovorni za lastno zdravje, zato poslušajte sebe in se prepričajte, da je vse v redu ali pa, da morate iti na zdravljenje.