Kaj je oporoka?

310
oporoka

Oporoka predstavlja enostransko pravno dejanje, s katerim oporočitelj izrazi svojo poslednjo voljo glede razpolaganja s svojim premoženjem v primeru smrti. Vsaka na novo pripravljena in veljavna oporoka razveljavi prejšnjo. Oporočitelj lahko v oporoki določi dediče, opredeli, kaj bo posamezni dedič podedoval, dodeli naloge ali določi pogoje za dediče, prizna očetovstvo, podari darila volilojemnikom in še več. Oporoka velja kot pravni akt, ki je nadrejen zakonu. To pomeni, da se veljavnost vsake napisane oporoke poskuša ohraniti v največji možni meri.

Kdo lahko napiše oporoko?

Oporoko lahko napiše vsaka oseba, ki je dopolnila 15 let in ni duševno nezmožna.

Katere vrste oporok poznamo in kaj je zanje značilno?

Poznamo različne vrste oporok, ki so lahko ustne ali pisne. Za ustno oporoko je značilno, da je lahko narejena le v času izrednih razmer, če seveda ni možno pripraviti pisne različice. Ustna oporoka preneha veljati 30 dni poteku izrednih razmer. Najpogostejša je lastnoročna oporoka ali pisna oporoka pred pričami.

Za lastnoročno oporoko je značilno, da mora biti sestavljena v zakonsko določeni obliki. Lastnoročna oporoka ne more biti nikakor napisana na poljuben način. Oporoka, napisana na računalniku in nato natisnjena oziroma napisana s tujo roko, ni veljavna.

Zanimivo je, da je za pisno oporoko pred pričami dovoljeno, da jo sestavi nekdo drug ali jo napiše na računalnik. Pomembno je, da jo oporočitelj sam podpiše v prisotnosti dveh prič. Priči morata oporoko nato prav tako podpisati, oporočitelj pa mora sočasno izjaviti, da je to njegova oporoka. Ta tri dejanja so ključna za veljavnost pisne oporoke pred pričami.

Obstaja tudi sodna oporoka, ki se pripravi pred okrajnim sodiščem. Pri sodni oporoki oporočitelj ustno izrazi svojo voljo, ki se zabeleži v sodni zapisnik. V tem primeru mora sodnik oporoko napisati tako, da se ujema z izjavo oporočitelja. Tega pa mora opozoriti na morebitne napake, če morda niso v skladu z zakoni. Oporočitelj ima pravico prebrati oporoko in jo podpisati, nato pa jo sodnik potrdi.

Lahko pa se naredi tudi notarska oporoka, ki se izvede pred notarjem. Oporoko lahko sestavi notar z ustno izjavo oporočitelja ali pa jo sestavi oporočitelj sam, pri čemer notar potrdi predloženo oporoko.

V pravu poznamo tudi mednarodno oporoko, ki je priznana v večini tujih držav.

Ali se lahko že sestavljeno oporoko spremeni ali prekliče?

Odgovor je seveda pritrdilen, saj lahko oporoko vedno spremenite ali napišete na novo. Oporoko se lahko tudi kadarkoli prekliče. Slednje je možno narediti deloma ali v celoti.

Oporočitelj načeloma ni vezan na to, komu bo zapustil svoje premoženje. Izjema je le zaščitena kmetija, saj lahko oporočitelj kmetijo v tem primeru zapusti le enemu dediču, ki je fizična oseba, ali dvema pod pogojem, da sta dediča zakonca.

Katere oporoke je možno izpodbijati oziroma veljajo za nične?

Oporoke, ki so bile narejene z zvijačo, v zmoti ali pod določeno grožnjo oziroma prisilo, je mogoče izpodbijati. Prav tako se lahko izpodbije oporoka, ki vsebuje miselni pridržek. Oporoka se šteje za nično, če je bila narejena kot navidezni posel, ki dejansko prikriva drug posel.

Oporoke so izpodbojne tudi v primerih, ko z njimi nujni dediči niso ustrezno upoštevani in so prikrajšani za svoj nujni delež. Oporoka je izpodbojna tudi, če je za dediča določena oseba, ki po zakonu ne more biti dedič.

Kaj se zgodi, če oporoka ni veljavna?

V primeru, ko oporoka ni veljavna ali če oporoke sploh ni, se deduje po zakonu. Pri tem velja načelo, da je oporoka močnejša od zakonskega dedovanja, zato se poskuša oporoko ohraniti v največji možni meri. To načelo se imenuje “in favorem testamenti”, kar pomeni v prid oporoki.

Kaj se zgodi, če je bila oporoka uničena?

V primeru, da je bila oporoka uničena, se lahko izvede postopek rekonstrukcije oporoke. To pomeni, da se skuša dokazati vsebina oporoke, ki je morda izgubljena. Cilj rekonstrukcije je ugotoviti pravo voljo oporočitelja in ohraniti pravni učinek oporoke.