Ko nekdo dobi to vprašanje, začne naštevat: sem hčerka, sem sin, sem mama, sem oče, sem zaposlen/a, sem teta, sem stric, sem vnuk/inja…ampak, če vse te vloge odmislite, kdo v resnici ste? Kaj so vaše vrline, kaj so vaše šibkosti, kaj so vaše vrednote, ob čem vam zaigra srce? Kaj vse je shranjeno v vaši prečudoviti duši?
Ko si odgovorite na vsa ta vprašanja, se lahko dokopljete tudi do tega, zakaj ste sploh prišli na zemljo, zakaj se je vaša duša sploh odločila, da bo izkusila ta način življenja, ki vključuje radost, veselje, bolečino, smrt, nenehne vzpone in padce. Ko odkrijete svoje poslanstvo, tudi lažje ozavestite svojo preteklost, svoje izkušnje, ki ste jih bili deležni kot otrok.
V času študija, ko sem ponotranjila dejstvo, da sem bila kot otrok spolno zlorabljena, sem na tisoč in en način krivila mojo mami, ki ni znala prepoznat in začutit moje bolečine in stiske, ki sem jo takrat čutila. In, ker tega ni bila zmožna sem vso to bolečino potisnila nekam v globino svoje duše. Ampak ta bolečina je kasneje prišla na plano, še močnejša kot je bila takrat v otroštvu. In ravno ta bolečina mi je omogočila, da sem spoznala in začutila kdo jaz v resnici sem. Kaj je moje poslanstvo. Ta bolečina mi je pomagala, da je moja duša zrasla, postala še veličastnejša, kot je bila še preden se je rodila. In, če ne bi imela takšne izkušnje, kot sem jo pač imela v otroštvu danes ne bi bila oseba kakršna sem. Najprej sem morala iti skozi proces bolečine, da lahko danes čutim ljubezen, mir, harmonijo….in, da lahko danes delim svoje izkušnjo, znanje, ter druge tako opolnomočim in jim dam upanje, da zmorejo tudi oni iti skozi to svojo bolečino…in ta bolečina je tista, ki nam pomaga rasti, ta bolečina nam pomaga, da ozavestimo svoj pravi jaz, ta bolečina nam pomaga, da začnemo živeti svoje poslanstvo, ta bolečina nam pomaga, da začutimo več ljubezni, da postanemo bolj sočutni, bolj empatični…zato, dragi moji, naj vas ne bo strah bolečine. Pogumno začnite odkrivati svoje življenje, svoje otroštvo, pobrskajte po svojih možganih in odkrijte kaj ste kot otrok radi počeli, kaj vas je veselilo in to otroško radost ponovno vpeljite v svoje življenje. To si namreč zaslužite in to je smisel življenja. Da odkrijemo svoje poslanstvo in ga začnemo živeti. Bolj kot to živimo, bolj čutimo radost, bolj smo v stiku sami z sabo, z svojo dušo, z svojim telesom…
Z vami dragi bralci želim podeliti, kdo sem jaz. Moja strast je izobraževanje, nenehno raziskujem in iščem načine, da lahko služim drugim, nenehno se sprašujem kakšen doprinos sem lahko svetu. Kaj lahko jaz kot posameznica naredim, spremenim, da bo ta svet lepši in bolj prijazen zaradi mene. V življenju mi največ pomeni zdravje-zdrav način življenja. Dnevno se ukvarjam z meditacijo, skrbim za zdravo prehrano, gibanje, branje pozitivnih knjig, ki mi pomagajo, da ostajam na visoki vibracijo. Druga vrednota, ki mi je pomembna je ljubezen. Ljubezen do sebe, ljubezen do dela, ljubezen do moje družine, ljubezen do okolja. Ljubezen je lepilo, ki drži vse skupaj. Tretja vrednota je hvaležnost, samo s tem, ko izražate hvaležnost si lahko drastično spremenite življenje. Bog je oznanil: »Če ste hvaležni, vam bom dal še več; če pa ste nehvaležni, bo moja kazen zares neizprosna.« Vsako jamranje, pritoževanje je znak nehvaležnosti. Največ pritoževanja je takrat, ko stvari ne gredo tako, kot bi si mi želeli, da gredo in takrat imate priložnost, da najdete stvari za katere ste hvaležni in si tako pričarate zelo hitro razrešitev izziva v katerem ste. Ko dobimo položnice, kaj najprej naredimo? Si rečemo, o ne že spet te položnice ampak brez teh položnic ne bi imeli elektrike, ne bi imeli vode, ne bi imeli strehe nad glavo, ne bi imeli hrane. In vse to je obilje, vse to je denar in mi se tega sploh ne zavedamo. In posledica naše nehvaležnosti je manj denarja. Četrta vrednota je avtentičnost. Kaj to sploh je? Gre za to, da si mi resnično dovolimo biti unikatni. Brez mask. Da delamo to, kar čutimo in se ne oziramo na mnenja drugih. Seveda sprejmemo tudi kritike ampak to od ljudi ki nas ne ponižujejo temveč nas imajo radi in verjamejo v nas in naše poslanstvo. Pomembno je, da se naučimo verjeti sami vase in da globoko v sebi znamo prepoznat, da smo vredni in si zaslužimo delovati po svojih notranjih vzgibih. Peta moja vrednota je kreativnost. Tekom odraščanja nikoli nisem verjela, da sem kreativna. Vse moje zamisli so bile že v kali zatrte, tako sem začela verjeti, da nič kar naredim ni dovolj dobro. Sedaj pa vedno bolj dopuščam, da ta moja kreativnost prihaja na dan. V obliki pisanja, v mojem poslu, opremljanju mojega stanovanja, pri mojem načinu oblačenja, v kuhi…svojo kreativnost lahko uporabite prav na vsakem vašem področju.
Razmislite o tem, kdo vi v resnici ste. Vzemite svinčnik, list papirja in zapišite vse kar radi delati, vse kar v življenju zagovarjate, vse kar vam gre na živce. Česar ne prenesete. Npr: če vam ni všeč, da imajo drugi razmetane stvari je ena izmed vaših lastnosti natančnost in urejenost. Preprosta vaja, ki vam omogoča globlji vpogled v vaše življenje.
Vse dobro,
Klavdija Herga
Vabim Vas, da si preberete moje članke tudi na spletni strani preberite.si, kjer lahko o meni in mojih življenjskih izkušnjah izveste še več.
