Življenje je res čudovito. Ja, pa ja, boste rekli. Vendar vam še enkrat povem, življenje je resnično čudovito. Zakaj? Zato, ker se lahko v vsakem trenutku odločimo, kakšno bo naše življenje. Samo od nas je odvisno, kako se bomo v katerikoli situaciji, ki se nam zgodi počutili, kako bomo reagirali. V nas tli želja, pa ne vemo, kako bi jo uresničili, saj ne verjamemo, da bi se nam lahko uresničila. Sama pa danes trdim, da se nam želje oz. sanje, kakorkoli jih že poimenujete, v naših srcih porajajo zato, da jim sledimo in uresničimo. Saj z vsako uresničeno željo, postanemo bolj mi. In izpolnjujemo svoje poslanstvo, ki ga imamo v življenju.
Pa poglejmo, kako sem prišla do tega spoznanja. Moja življenjska pot se je začela z bolezenskimi težavami že ob porodu zaradi napake zdravnikov. Temu je sledila vrsta operacij, da sem lahko shodila, da sem lahko normalno funkcionirala. Po petnajsti operaciji, sem jih prenehala šteti. Težave, danes jih imenujem dragulji mojega življenja, me zaradi zdravstvenih problemov in drugačnosti spremljajo tekom celega življenja. Zaradi tega sem v otroštvu in najstniških let veliko časa prejokala, se spraševala v čem je smisel mojega življenja. Največje in najpogostejše vprašanje, ki se mi je neprestano vrtelo v mislih pa je bilo: »Zakaj prav jaz? Zakaj se to dogaja prav meni?« Danes vem, da se je vse dogajalo z razlogom, da sem danes to, kar sem. Posledično pesimističnemu, predvsem pa negativnemu pogledu na svet, je bilo moje življenje polno travm, nespoštovanja, nesprejemanja same sebe. Seveda me zaradi mojega pogleda ni sprejemala tudi okolica.
In verjetno se tu sprašujete, kaj naj bi bilo tu pozitivnega. Končno sem sama prišla do spoznanja, da je dovolj tarnanja, dovolj prejokanih noči, predvsem pa dovolj samopomilovanja in trpljenja. Soočila sem se sama s seboj, se sprejela z vsemi svojimi pomanjkljivostmi. Soočila sem se s sabo, takšno kot sem. Najpomembnejše in najboljše, kar sem naredila v svojem življenju je bil trenutek, ko sem si dovolila biti takšna kot sem, ter se takšno sprejeti in se imeti rada. V tem trenutku pa pride tisto, kar verjetno najbolj pričakujete. Pozitivni del zgodbe. Ko sem se pri svojih dvajsetih letih odločila, da sem v redu takšna kakršna sem, čeprav na nekaterih področjih nisem tako močna kot moji sovrstniki, sem se odločila za pot do veselja, radosti, predvsem pa ljubezni do sebe.
Dovolila sem si biti takšna kot sem. Ob tem sem vsem ljudem, za katere sem mislila, da so me prizadeli, odpustila. V bistvu me niso hoteli prizadeti, ampak so imeli drugačen pogled na določene stvari in so me hoteli obvarovati, ali pa mi v danem trenutku niso vedeli pomagati ali svetovati. Odpustila sem tudi sama sebi. In ob tem sem začutila ljubezen do sebe. V sebi sem začutila moč ljubezni. In od tistega trenutka je šlo moje življenje po lepši in lažji poti.
Verjetno se ponovno sprašujete, kaj naj bi bilo tukaj pozitivnega. Pri meni osebno, bi lahko nadaljevala s tarnanjem in še naprej poslušala druge, ki so mi govorili, da določenih stvari ne morem, ne smem, ker je to pretežko zame. Vendar sem globoko v sebi vedela, da zmorem več, da mi je namenjeno več. Po naravi sem dokaj trmasta in vztrajna. In sem preizkušala vse v mojem življenju. Imela sem svoje sanje in pričela sem jim slediti, korak za korakom.
Kar vam želim predati naprej je, da se morate najprej sprijazniti s situacijo takšna kot je. Sprejeti morate dejstva kakršna pač so. Od tod naprej pa morate biti pozitivno naravnani. Predvsem se morate vprašati, kaj si resnično želite in ne živeti po željah in prepričanjih drugih. Veliko ste naredili že, če ste ozavestili in si priznali, kaj si resnično želite. Temu sledi pozitiven pogled na stvar. Če želite nekaj doseči se morate najprej odločiti, kaj si želite, nato pa o tem pozitivno razmišljati. In seveda delati na željenem. Nikakor ni dovolj, da samo pričakujete, da se bo želja sama od sebe uresničila. Ne, to ni dovolj. Vsekakor morate ob tem poslušati svoje srce, ki vam govori, kaj lahko na poti do cilja še naredite. In to tudi NAREDITE. Mogoče boste naredili tudi kaj narobe. Nič zato. Veliko bolje je narediti nekaj narobe, kot narediti nič. Vedno pa morate verjeti v uresničitev svojih sanj. Sanje oz. želje se vedno pojavijo z razlogom. In na vas je, da jim sledite, ne glede na vse okoliščine. Tudi če padete, se poberite, razmislite zakaj ste padli in nadaljujte s sledenjem svojih sanj. Resnično, verjemite mi, to je v življenju najpomembnejše. To vam lahko razložim s svojim življenjskim primerom.
Največji izziv mi je bil postati mama in otroku pokloniti življenje. Tega me je bilo zares strah, saj nisem vedela, če bom temu zaradi svojih zdravstvenih težav kos. Poleg tega nisem nobenemu bitju želela pokloniti takšnega življenja, kot sem ga imela sama v svojem otroštvu. Ampak želja, da poklonim življenje malemu bitju je bila neizmerna. Zanosila sem z lahkoto. Tudi med nosečnostjo so se v meni prebujali strahovi in me napadali z vprašanji: Kako boš zmogla? Kaj pa če otrok ne bo zdrav? In mnogo drugih. Vendar sem vsa vprašanja odgnala z ljubeznijo. Odločila sem se, da bom poklonila življenje čudovitemu otroku in ga sprejela takšnega, kakršen bo. In verjela sem, da bo vse dobro. Moram priznati, da mi je ob tem ob strani stal moj mož, ki mi je ves čas govoril, da bom rodila čudovitega zdravega otroka. In tako je tudi bilo. Rojstvo moje hčerke je bil eden najbolj čarobnih trenutkov mojega življenja.
Glede na mojo življenjsko pot bi se lahko odločila, da otrok ne bom imela, saj je življenje eno samo trpljenje. Vendar je bila želja podariti življenje malemu bitju resnično velika. Vedeti morate, da so bili med mojo nosečnostjo skeptični vsi okoli mene od zdravnikov, staršev, do prijateljev. Vendar danes vem, če v tebi tli močna želja, jo moraš uresničiti. In jaz sem jo. In danes sem ponosna na to, da sem se odločila za ta korak. Naj vam povem, da sem danes ponosna mamica treh prečudovitih otrok, brez katerih moje življenje ne bi imelo takšnega smisla, kot ga ima z njimi. Naj povem še to, da so vsi trije otroci popolnoma zdravi. Skozi njihova otroštva sem zdravila tudi rane svojega otroštva. Veselila sem se, ko so zelo hitro shodili, jaz sem shodila namreč šele po operaciji pri skoraj dveh letih. Neizmerno srečna sem bila, ko so se naučili voziti kolo, jaz sem pri tem podvigu potrebovala veliko več časa. Uživam, ko jih gledam, kako se rolajo, drsajo, smučajo. Tega si za sedaj še ne upam. Srečna sem bila, ko sem videla, kako majhni so in hodijo po brvi, meni to ne uspe niti danes.
Sporočilo moje zgodbe je, uresničujte si svoje želje, pa naj bodo videti še tako neuresničljive. Sama pri svojih dvajsetih letih nisem pričakovala, da bom imela tri zdrave prečudovite otroke.
Druga močna želja je bila, da bi nekaj naredila tudi zase. Že od nekdaj sem si želela študirati. Pričela sem po srednji šoli, vendar sem zaradi napora ob delu in dodatnem študiju, ponovno zbolela oz. se je moje zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Takrat sem se sprijaznila z dejstvom, da pač ne bom delala ne vem kakšne kariere oz. ne bom nikoli doštudirala. Vendar mi tudi ta želja ni dala miru. In končno sem se odločila tudi za ta korak. Odločila sem se, da bom ponovno poskusila, če mi slučajno ne bo šlo, bom pač vedela, da mi to pač ni namenjeno. Vendar sem poskusila. Študij sem z lahkoto opravila in diplomirala pri štiridesetih letih in treh otrocih.
Verjetno boste pomislili, saj to ni nič takega, vendar meni pomeni veliko. Uresničila sem svojo željo, ki je v meni tlela veliko časa. Je bilo enostavno. Ja, danes ko pogledam nazaj, bi rekla, da je bilo. Vendar se mi takrat ni zdelo, saj je bilo zame in za družino tudi dokaj naporno. Ko sem se odločila, se učila in ob tem uživala sem imela vedno odlične ocene. In presegla sem samo sebe, saj sem se v preteklosti odločila, da ne bom več študirala. Vendar mi danes ni žal, saj sem s tem še bolj potrdila svojo trditev, da si lahko vse želje, ki jih imam uresničim, če le verjamem vase in seveda nekaj naredim zanje.
S tem se nočem hvaliti, vendar pa vam želim sporočiti, da uresničujte svoje sanje. Sledite svojim željam, saj so se v vas porodile za to, da jih uresničite in ob njih zrastete.
Naj vam povem še to, da se mi ob vsaki uresničeni želji pojavi kup novih želja, katerim sledim. In teh je iz dneva v dan več.
In na koncu naj še enkrat napišem, življenje je čudovito in dodajam, če ga sprejmeš kot takšnega. Odločiti pa se morate sami. Upajte si! Sledite svojim sanjam in željam.
