V zadnjih dneh smo bili priča zgodbi o ustreljenem zajcu v bližini vrtca. Zgodba je bila predstavljena tako dramatično kot, da bo odstrel enega zajca spremenil planet. Sem nasprotnik lova, a vendar je ta potreben. Potreben v primeru, ko obstaja velika možnost širjenja bolezni, kadar so poškodovane živali in se pri tem mučijo ter kadar živali, ki so človeku nevarne zaidejo v naše bivalno okolje. Strinjam se, da bi se lov na dotičnega zajca lahko odvil kateri drugi dan in ne ravno v času, ko so bili otroci na igrišču. Vendar tudi zajec je tekel po svoji poti in dvomim, da si je namerno izbral pot mimo vrtca. Vsekakor mislim, da je bilo vso medijsko poročanje pretirano in na trenutke že prav sarkastično. Res pa je tudi, da ne bi bili Slovenci, če se nebi pričkali okoli (skoraj) nepomembnih stvari. Zaradi enega ustreljenega zajca bomo porabili na tisoče evrov, da bodo strokovnjaki ugotovili ali je lovec streljal zakonito in ali je zajec pretekel 200 ali 500 metrov. Na drugi strani pa imamo veliko število primerov krivolova, ki zaprašeni več let ostajajo na policah sodišč.
Vzgojiteljica je povedala, da bodo morali »otrokom pojasnjevati zakaj je zajček umrl.« Resnično upam, da jim niso razložili v duhu svojega prepričanja, da je hudobni lovec s puško ustrelil mehkega zajčka, ki je brezskrbno tekal po travniku. Lov je nekaj normalnega kadar je vse v skladu z zakonom in kolikor je znano, je tudi bilo. Verjamem, da nihče nebi zganjal panike, če bi se v bližino vrtca prikradla divja svinja, volk ali stekla lisica. Ti bi po mnenju vzgojiteljev predstavljali nevarnost za otroke in bi klicali lovce. Morda bi otroci vseeno vprašali »kje pa je lisica, kaj se je zgodilo z njo«, ko bi slišali pok puške. Kaj bi bilo v primeru, da je bil zajec bolan? Če je bil zajec potencialni prenašalec hude bolezni? Kaj bi bilo, če bi se okužil otrok? Najverjetneje bi bili lovci tisti, ki so neodgovorno pustili takšno (bolni) žival v bližino vrtca. Kakorkoli bi storili, ko bi bilo narobe. Ampak kaj je potem prav?
Vrtci prirejajo srečanje z lovci, ki jim predstavijo njihovo dejavnost in ne bi bilo pametno, da bi jim ob pokazanih nagačenih vevericah tudi povedali, da je bila nekoč živa. Samo poglejte kako je lepa – lepa je bila tudi živa ampak, ker na nagačeni živali ni krvi je vse v najlepšem redu. Ko pa smo ravno pri krvi naj omenim risanke, ki jih gledajo ne le otroci v vrtcu, ampak že veliko mlajši. Ko med premetavanjem televizijskih programov sem in tja naletim na risanko se vprašam kaj sploh je ta stvar. Glava od živali, roke iz kovine, telo spet iz neke tretje oblike. Tudi filmi, ki jih vidijo otroci niso primerni zanje, saj je vsak film sestavljanka streljanja, alkohola, seksa in drog. Potem pa je problem ustreljen zajec?
Zanimivo je tudi dejstvo, da otroci v vrtcu veselo prepevajo pesmic o lovcu in kako bo ta lovec ustrelil ptico, ki pa mu ni naredila nič slabega. Spomnimo – »Jager pa jaga kaj mi pomaga, ptička nasprot leti ustrelil jo bom. Ptička zavpila kaj sem ti storila, saj sem prepevala cele noči.« Vsi od vzgojiteljic do staršev ploskajo kako lepo je otrok zapel pri tem pa nihče ne pomisli na vsebino. Še drug primer – »Oj lovec pa na skal’ sedi, nabito puško v rok’ drži. Pa čaka na njo, da ustrelil jo bo, če le prikazala se bo.« Plosk, plosk, plosk.
Današnji otroci pridejo iz vate nekje v obdobju, ko pridejo v prvi razred osnovne šole. Do takrat večina ne ve, da se roke lahko umažejo, da so hlače lahko raztrgane, da je nekaj dekagramov zaužite mivke neškodljive in da je odvzeta igrača nekaj popolnoma normalnega. Ob prvi klofuti sovrstnika je v šoli cela odvetniška delegacija in otrok je zmagal. V naših časih starši niso vedeli kje smo in jih zato ni skrbelo. Pa ne zato, ker bi bili neodgovorni ampak ker jim ni bilo treba – ker smo se znali igrati in drugače dojemati stvari. Bilo smo brez računalnikov, telefonov, igric in ostalih stvari, ki so nam preprečevale uživanje v pravem pomenu otroštva. Tisti iz vasi smo pomagali pri kolinah, ker smo vedeli, da »čunka« sama ne pride iz hleva na krožnik. Ko je stara mama obglavila kokoš in je ta še deset minut tekala po dvorišču tudi ni bilo nič čudnega. Če si videl kako so usmrtili svinjo ali pa si videl malo krvi pač zaradi tega ni bilo konec sveta. Tako pač je in vse služi svojemu namenu. Bili smo v naravi in videli živali od blizu, danes nekateri mestni otroci še vedno mislijo, da je krava vijolična in da daje čokoladno mleko. Zaradi pomanjkanja komunikacije in zdravega razmišljanja bomo otroke robotizirali do te mere, da ne bodo znali ločiti med čustvi in dojemanjem čustev. Verjamem, da bi me nekateri ob napisanem najraje linčali ampak to je moje mnenje – vi si lahko ustvarite svojega.
