Ljudje se nemalokdaj pretirano ukvarjamo zgolj z zemeljskim delom našega obstoja in vsak po svoje ter na svoj način na podlagi izkustvenega učenja ter pridobljenih vzorcev tudi delujemo. V tem procesu se zgodi, da se v trenutku, ko nastopi manj želeno, pojavi frustracija. Ne mislim zgolj na tiste dogodke, ki so lahko večji izziv na poti iskanja odgovorov, temveč tudi in predvsem na tiste majhne, vsakdanje stresne situacije (preslišali ste budilko, obstali ste v koloni, zamujate na sestanek …, tukaj bi lahko veliko naštevala). Skušajte za trenutek zapreti oči in si oglejte vse te trenutke, ob katerih vsakič znova v sebi zaznate spremembo razpoloženja. Kopičenje teh stresnih izpadov pa vašemu telesu resnično ne koristi. Pomislite, eno leto ima 365 dni.
Ljubezen do življenja
Sama pravim, da je neprecenljivo spoznanje predvsem ozaveščanje dejstva, da je življenje edini božanski dar in blagoslov preprosto zato, ker je.
Veliko vas je, ki izražate hvaležnost do tega, da je življenje v vas, in veliko je tudi takih, ki tega ne razumejo, ker so znotraj vibracijskega polja »vloge žrtve« in »drame«. To vsekakor ni enostavno in vem, da prav vsak potrebuje proces, da bi lahko sploh začel sprejemati drugačno razumevanje in posledično zaznaval prednosti vsakdana ter čarobnost dejstva, da si.
Ni enostavno, a sčasoma postane preprosto – tako kot velja za vožnjo s kolesom in prav vsako navado, ki jo želimo vpeljati v svoje življenje. Dokler novost ostaja neznanka, se nam zdi zahtevno, ko se naučimo, pa pridobimo orodja in nam neznanka postane domača.
Tako je tudi na osebnem področju, ko želimo izboljšati kakovost svojega življenja. Tukaj je seveda v prvi vrsti pomemben odnos, ki ga ima vsak posameznik do življenja.
Življenje je neprecenljiva možnost izkustvenega učenja, ob kateri lahko pridobimo zase natančno to, kar potrebujemo. Vse izkušnje prinašajo lekcije in spoznanja, s katerimi lahko sledimo svojemu naravnemu napredku. To vedenje nas pripelje do zavedanja enosti in ozaveščanja dejstva, da ima prav vse svoj namen v življenju. Nato pridemo do neprecenljivega spoznanja, s katerim lahko začnemo zaupati. Samo z zaupanjem pa v sebi določimo, da je prav vse tako, kot mora biti.
Vsak je deležen izkušenj in prav vsak v sebi ve, da niso vse tako zelo enostavne. Ljudje imamo vsemogočni dar. V resnici je to, da lahko zaznavamo s čutili in čutimo, pravi dar in prav tu se pojavi možnost izbire.
Marsikdo meni, da je žrtev lastnih miselnih procesov in čustvovanj. Marsikdaj se postavljamo v vlogo žrtve, ker se ne počutimo dobro in naenkrat je videti, kot da je za trenutno stanje kriva le nesrečna usoda. V istem trenutku v srcu začutimo nemoč – kot da nič ni odvisno od nas.
Razumem to stanje, ki ga lahko jasno opišem, saj sem se v svoji preteklosti tudi sama počutila prav tako.
To je vibracijsko polje, ki ga ustvarimo z mislimi. Zato je zelo pomembno prevzeti odgovornost nad tem,
- kaj misliš
- kaj čutiš in
- kako se počutiš.
Potreben je čas in tudi proces, v katerem je pomembno prevzeti vlogo ljubečega opazovalca.
Kaj pomeni biti ljubeči opazovalec?
Biti ljubeči opazovalec pomeni, da se naučiš pogledati nase in na dogodke, ki jih pritegneš, kot oseba, ki ni čustveno vpletena v dogajanje.
Vsak je imel možnost izkusiti, da ko smo čustveno vpleteni, težje razumemo. Še več – ko čustveni komponenti dopuščamo, da nas na nek način »preplavi«, v resnici sploh ne razumemo.
Tukaj ločimo dva načina delovanja:
- Lahko se prepustimo zaupanju in ljubezni ter stopimo v čarobni tok emocij in pozitivnih občutkov. To je vsakič, ko se počutimo srečni kot otrok. Smo v objemu radosti brez razloga. V resnici nam je tako lepo, da niti slučajno ne potrebujemo vzroka in se kar prepustimo.
- Drugi način pa je čisto nasprotje – smo čustveno vpleteni in ni tako, kakor mislimo, da bi moralo biti. Takrat podzavestno prevzamemo vlogo žrtve in iščemo odgovore na svoje zakaje. Teh pa v resnici niti nočemo ozavestiti, želimo si samo, da vse skupaj čim prej mine.
Sprosti se
V trenutkih, ko se ti tvoje trenutno stanje zdi velik problem, predlagam enostavno vajo, ki dela čudeže. Odgovori so skriti, ko nastane napetost v tebi.
- Najprej napiši na list papirja svojo težavo.
- Napiši, zakaj tako zaznavaš.
Sedaj pa pojdi v naravo na sprehod ali pa zgolj na strah in predihaj pljuča. Skušaj početi nekaj, ob čemer se veseliš, da ne razmišljaš o problemu.
Ko se vrneš, si skušaj zamisliti, da je tvoj zapis na papirju od nekoga drugega. Od prijatelja, recimo.
- Kaj vidiš?
- Kaj bi mu predlagal?
Poleg tega je pomembno, da pogledaš na svoje življenje in ozavestiš dejstvo, da včasih dežuje in po dežju posije sonce ter da je ravno ta naravni pojav »kriv« za čudovito mavrico, ki je nastala. Poglej na lekcije kot na mavrico.
Glavna razlika je predvsem v tvoji sposobnosti izbrati zaupanje. Zaupanje do sebe in do vsega, kar živiš in kar predstavlja tvojo stvarnost.
Ljubeči opazovalec v prvi vrsti izbere zaupanje. To je zmožnost vsakega, da na svoje življenje pogleda, kot da bi gledal na ekranu svoj najljubši film. Vidi sebe na časovni premici svojega življenja, vedoč, da je vse tisto, kar je bilo v nekem trenutku zahtevno, prineslo s seboj čudovite lekcije in spoznanja, s katerimi je obogatil sebe. Ko pišem »obogatil sebe«, mislim predvsem na vseživljenjsko učenje, ko pridobiš lekcijo, ki te bo vedno podprla pri doživljanju izkušenj – v smislu, da pridobiš zase vse to, kar potrebuješ, da bi lahko uvidel jasnejšo sliko.
Ko postaneš ljubeči opazovalec, nenadoma nisi več pripravljen dopuščati zunanjim dejavnikom, da vplivajo nate. Preprosto ne, ker globoko v sebi dojameš, da je vse, kar lahko dobiš, zate samo informacija. Pripravljen si prevzeti odgovornost nad tem, kako informacije živiš in interpretiraš, predvsem pa dojameš, da prav ti sam izbereš svoje počutje.
V tej preprosti razlagi se lahko vsak najde. To ni nič novega, a na žalost le malo ljudi to modrost uporablja v svojem vsakdanjem življenju.
Ključ do uspeha je zgolj volja, ki jo imaš, da bi živel srečnejše življenje, nato pa seveda nenadomestljivi vztrajnost in vera v procesu programiranja sebe.
V tem članku vam zaupam, da je zelo pomembno tudi podporno okolje. Preprosto zato, ker ljudje radi sledimo črednemu instinktu in bi, enako kot otrok, radi bili podprti v svojem procesu.
Vsak ima izjemen in edinstven proces. Da lahko sam stopiš na pot, je pomembno, da se naučiš sebe spodbujati.
Kaj pa, ko nisi sam? Ko na tvojo pot pridejo ljudje, ki so že poskusili in uspeli? Takrat imaš pred sabo vzor. Poleg tega veš, da boš dobil koristne in konkretne informacije, in dojameš, da ste vsi s skupnimi energijami ustvarili podporno okolje.
Pomembno pa je seveda tudi to, da v sebi izbereš zaupanje in predvsem zavedanje, da tudi vsemogočni univerzum ustvarja podporno okolje zate. Vsi tisti, ki bi se radi približali svoji notranji resnici, pa se lahko odločite in izberete potovanje v svet odkrivanja možnosti in priložnosti ob vodeni meditaciji.
Če bi se radi podali z menoj na čarobno potovanje vase, vam sporočam, da sem posnela meditacijo, ki je namenjena predvsem ozaveščanju sebe kot božanskega bitja in sprejemanju življenja kot blagoslov ter s tem reprogramiranju sebe. Nato v življenje prihajajo čudeži.
