Srečko Katanec je svojo športno kariero začel pri NK Olimpija kot sedem letni deček in od takrat naprej se je njegova športna pot strmo vzpenjala. Igral je tudi pri zagrebškem Dinamu, beograjskem Partizanu, nemškemu Stuttgartu in genovski Sampdorii. Katanec je veliko let igral za Jugoslovansko reprezentanco, odigral pa je tudi eno tekmo v dresu slovenske reprezentance. Katančeva trenerska pot se je začela v letu 1996 v strokovnem vodstvu reprezentance. Dve leti kasneje je prevzel mesto selektorja in že na svoji prvi tekmi uspel Slovenijo leta 2000 popeljati na evropsko prvenstvo v Belgiji in na Nizozemskem. Takrat je Slovenijo preplavila nogometna mrzlica in vsi so govorili zgolj o nogometu. Nogometne šole so polnile svoje vrste in Srečko Katanec je postal glavna tema časopisnih naslovnic. Leta 2002 so sledile kvalifikacije za svetovno prvenstvo na Japonskem in v Južni Koreji, kamor se je pod taktirko Katanca uvrstila tudi Slovenija. Čeprav je Slovenija klonila pritisku in izgubila vse tekme je dogodke zasenčil hud spor med trenerjem in takrat prvim zvezdnikom reprezentance Zlatkom Zahovičem. Spor je prekoračil vse meje in Katanca prisilil k odstopu z mesta selektorja. Svojo kariero je nadaljeval kot selektor Makedonske izbrane vrste, vodil je tudi ekipo Združenih Arabskih Emiratov in se decembra 2012 vrnil na mesto selektorja Slovenske reprezentance.
Srečko Katanec je vedno veljal za posebneža, vendar ne v slabem smislu. Ima izoblikovano idejo, vizijo in cilj. Ve kaj je potrebno narediti in to tudi stori. Njegov način dela se je izkazal za dobrega, vendar pa je bil odnos med vodstvom slovenske nogometne druščine in novinarji vedno buren. Velikokrat na meji dobrega okusa. Niti ena tiskovna konferenca ni minila v znamenju sprenevedanj, podtikanj neprimernih vprašanj in namigovanj na nestrokovnost trenerja. Slednji jim seveda ni ostal dolžan in jim je zabrusil kakšno pikantno. To so novinarji izrabili v Katančevo slabost in očrnili njegovo dobro delo. Ker je povedal kaj misli je bil kaznovan z zamero novinarjev, ki so ga milo rečeno »spravili na slab glas«. Čez noč je iz junaka postal bedak – žalostno, da so to povedali isti ljudje, ki so ga pred tem kovali v zvezde in njegove portrete postavljali na naslovne strani časopisa. Srečko Katanec je vodenje Slovenske reprezentance sprejel v času, ko je ta bila v izredno slabem stanju. Zanimivo je, da se je izbrana vrsta Slovenije uvrstila na velika tekmovanja ravno pod vodstvom Srečka Katanca. Torej zakaj vso to pljuvanje in omadeževanje trenerja, ko pa je edinemu uspelo spisati slovensko nogometno pravljico.
Mediji so dan danes neusmiljeni in pišejo to, kar je javnosti zanimivo. Skoraj nepomembno je ali je novica resnična ali zgolj prirejena samo, da se sliši zanimiva. Že provokativni naslov je dovolj, da pritegne bralca, ki vpliva na mnenje o napisani vsebini. Srečko Katanec je bil vedno zanimiva tema razprave, saj je s svojo »katanščino« marsikoga nasmejal ali pa spravil v dvomljiv položaj. Čeprav je velikokrat nejasno razložil kaj želi povedati pa je z dejanji znal pokazati zakaj si zasluži mesto selektorja Slovenske nogometne reprezentance. Slovenija je pod njegovim vodstvom dosegala izjemne rezultate. Nogomet je pred televizijske zaslone pritegnil še tiste ljudi, ki niso bili ravno navdušenci nad tem športom. Vedno je lepo slišati, da tako mala država žanje tako izjemne uspehe in premaguje reprezentance, katerih en igralec zasluži več kot celotna nogometna ekipa v Sloveniji. Prav fanatično se je slišalo kričanje in vriskanje ljudi iz hiš, ko so naši fantje zadeli gol. Srečko Katanec je znal sestaviti ekipo, ki je blestela na travnatih zelenicah in je povezala slovenski narod. »Kdor ne skače ni Slovenc, hej, hej, hej!« se je slišalo iz ust vsakega nogometnega privrženca. Z vsako zmago pa se je to še okrepilo. Srečko Katanec je postal ljubljenec vseh športnikov in športnih navdušencev.
Vendar veselje ni trajalo pretirano dolgo, saj se je že ob prvem manjšem neuspehu pokazala slovenska mentaliteta in hinavščina. Ko si na vrhu si junak, a ob prvi oviri že bedak. Nesposoben kader, nepravilna izbira rezerv in neizkušeni igralci so le nekateri razlogi zaradi katerih naj bi Srečko Katanec postal slab selektor. Čeprav je izjemni nogometni strateg pa ni mogel zadovoljiti apetitov širše množice. Težko je razumeti, da se rezultati ne morejo pokazati čez noč ampak, da je za to potreben čas in trdo delo. Realnost se skriva drugje in sicer v pametnih »kavč trenerjih«. Zakaj »kavč trenerji«? Ker največ pametnih in navdihujočih komentarjev prihaja od tam. Lahko je sedeti v udobnem naslanjaču, se mastiti s krompirčkom in srkati hladno pivo. Ob zadetem golu juhej, ob prejetem golu zmerjanje z nesposobnim kmetom. Pravijo, da je žoga okrogla in ne poznam reprezentance, ki bi neprestano zmagovala ter bila nepremagana. Kakšna prvenstva bi gledali v bodoče? Tekmovanja kjer bi se že vnaprej vedelo kdo bo zmagal in vseeno hodili na stadione in grizli nohte v upanju, da bodo zmagali naši. Danes se lahko nekomu poklopijo vse stvari, spet naslednji dan ne bo šlo nič po načrtu. Tako pač je v življenju in ne moremo vedno zmagovati. To ne pomeni, da je potrebno že ob prvem malem neuspehu popljuvati človeka, ki smo ga kovali v zvezde in mu polagali rdečo preprogo. Torej smo ljudje še vedno mnenja, da šteje le zmaga? Kam se je skrila starodavna miselnost, da je pomembno sodelovati in ne zmagati? Smo res postali tako grabežljivi, da nam samo in zgolj zmaga pomeni veselje. Slovenija je izjemna športna velesila in morali bi biti ponosni na svoje športnike. Kdorkoli je zmagoval je postal super junak in vzor slovenskega naroda, a že ob prvem porazu je bil na dnu lestvice – popljuvan in žaljen iz vseh strani. Včasih se vprašam kako je športnikom na takrat, ko ob porazu dobijo še dodatno dozo neodobravanja in čudnih pogledov.
Vedno znova pozabljamo dejstvo, da Srečko Katanec ni edini, ki je odgovoren za uspeh ali pa morda neuspeh. Pozabljano na nogometaše, ki igrajo po selektorjevem navodilu in ni nujno, da so ravno navodila slaba. Krivo je lahko vzdušje v ekipi, ki je vedno nihalo že zaradi vodstva nogometne zveze Slovenije in kaosa, ki se je širih izven zidov zveze. Igralci niso vedno enako pripravljeni in nimajo vsi vedno dobrega dne. Stvari se enostavno morajo sestaviti v celoto, da lahko ekipa deluje složno in pri tem ne moremo kriviti selektorja reprezentance. Odprt je nov prazen stolček za selektorja Slovenske nogometne reprezentance in »kavč trenerji« stresite drobtinice čipsa iz majice, obrišite mastna usta, spraznite pločevinko piva in se odmajajte novim zmagam naproti. Na klopi stadiona je veliko težje kot v varnem zavetju dnevne sobe.
Srečku želimo, da najde tisto ekipo, kjer bo lahko uveljavi vse svoje znanje in z ekipo spisal novo nogometno pravljico – pravljico, ki jo zna pisati samo on! Kapo dol!!
